ponedeljek, 30. marec 2015

matematični oblaki

Še en nečak je imel rojstni dan. Ko sem ga vprašala, kaj on rad dela v vrtcu, sem dobila odgovor: "Tisto, ko daš krogce zraven številk in jih prešteješ." Jah, kaj drugega mi je preostalo? Naredila sem mu nekaj podobnega. :)

Na bel papir sem narisala 11 oblakov in na vsakega napisala številko od 0 do 10. Na drugo stran sem narisala primerno število dežnih kapljic. Potem sem iz modrega papirja izrezala dežne kapljice in naredila še dežnike, na katere sem ravno tako napisala številke od 0 do 10. Vse skupaj sem plastificirala, da se bo obdržalo dalj časa.

Oblaki so zdaj pripravljeni za več aktivnosti.

1. je primerna za otroke, ki še ne poznajo številk in jih ne znajo razporediti po vrsti.
Otrok oblake razporedi po podlagi, tako da so kapljice na zgornji strani. Potem male dežne kapljice postavi na oblake in tako uri fino motoriko. Dobi pa tudi občutek za manj in več.



2. Nato se loti preštevanja in pod oblak položi dežnik s pravilno cifro.


3. Ko obvlada številke in jih zna našteti po vrsti, obrne oblake tako, da je na vrhnji strani cifra.
Njegova naloga je, da jih razporedi po vrsti.


4. Nato spet vzame dežne kapljice in jih postavi pod vsak oblak toliko, kolikor piše na oblaku. Pomembno/priporočljivo je, da kapljice postavlja v parih, saj tako bolje in lažje razloči, kje je več kapljic. Tako si tudi ustvari vizualno predstavo, da je 10 več kot 1, 2 in celo 9.
Če bi bile kapljice po kupčkih, med 9 in 10 ne bi bilo vidne razlike.



Aljaževa ugotovitev, ki mi je zelo všeč: "A ne, tam kjer piše 0, tam ne damo nič zraven. Pustimo prazno."

ponedeljek, 23. marec 2015

sobota, 21. marec 2015

natikanje obročkov

Stojalo za papirnate brisače in obročki lesenih karnis. 

Žan obročke brez težav sname dol. Nazaj gor mu pa še ne gre tako zlahka.



četrtek, 19. marec 2015

liki

Takoj, ko je Žiga pokazal zanimanje za razne like in oblike, sem morala nekaj narediti, da bi si bolj zapomnil imena (vsaj) štirih osnovnih likov.


Na kartončke (bel papir, ki sem ga plastificirala) sem narisala krog, kvadrat, trikotnik in pravokotnik (vse stranice sem narisala enako dolge - razen seveda pri pravokotniku ;)). Vsakega v svoji barvi. Vzela sem slamice enakih barv in jih narezala na primerne dolžine. Za krog pa sem uporabila vrvico.


Najprej sem mu dala samo kvadrat, krog in trikotnik. Ampak mu je šlo res odlično in sem hitro dodala še pravokotnik.





Prva različica je taka, da slamice postavlja direktno na like. Druga je taka, da ima kartonček samo za kontrolo...


Tretja pa, da so vsi liki in slamice enake barve.
Žal se nisem dovolj potrudila, da bi našla črne slamice. Vsakič, ko grem v trgovino, preprosto pozabim.


To je Žiga zelo rad delal. Ker pa tega materiala, ne morem pustiti na polici, če ga hočemo ohraniti za dalj časa, je pospravljen v omari in se Žiga ne spomni na njega tako pogosto.
Zakaj ni na polici? Ker Žan vsak dan vestno skrbi, da so police čiste in prazne. :)

četrtek, 12. marec 2015

sobota

Nova je že pred vrati, meni pa se v glavi še vedno vrtijo slike in spomini prejšnje sobote.

Bila je razgiban in umirjeno lepa. Takšnih dni si želim še veliko!

Dopoldne smo preživeli kar doma na dvorišču.

Žiga je vadil za vozniški izpit. Na srečo ima še veliko časa za vajo. :) 



Jani se je lotil obrezovanja trte.

Žiga je prazno lestev hitro izkoristil. Ga je bilo kar težko dobiti dol.  


Žan pa si je privoščil krepčilen dopoldanski počitek.


Popoldne/zvečer pa smo šli jaz, Žiga in Žan na gala ples Do zvezd in nazaj.



Žiga je bil navdušen že od prvega trenutka, ko sem mu povedala kam gremo.


Ples so pripravili naši skavti ob 25 letnici skavtstva v Sloveniji. Fantje so res dali vse od sebe in naredili odlično zabavo za vse generacije.

Pozdravili so nas z navdihujočim govorom. Sledila je slovesna otvoritev plesišča.

Plesali s(m)o limbo, igrali igro srčkov ples in jedli zelo okusno torto. 


Najprej sem mislila, da gremo samo malo pogledati in hitro domov. Pa se je Žiga tako zabaval, da sploh ni hotel domov. Ko je bilo uradno že konec, je naš mali plesalec še kar plesal. Po vsaki pesmi mi je rekel: "Samo še eno pesmico."

Ko smo se peljali domov, sem pričakovala, da bosta ob zaspala že v avtu in da bo težek večer z veliko jokanja in grozno utrujenostjo. 
Pa sploh ni bilo niti približno tako. Brez težav smo povečerjali in se pripravili na spanje. 
Naš večer se ponavadi konča tako, da v postelji še skupaj zmolimo. Žiga se vedno zahvali že kar naučeno: "Hvala za očija, za Žana, za mamico in za Žigata." - to je njegov vrstni red.
No, v soboto pa se je zahvalil tako: "Hvala, Bog, da smo šli na ples in da je stric spustil listke." Sledila je obnova celega večera. Res se mu je vtisnil v spomin!


četrtek, 5. marec 2015

darilo

Ne morem verjeti! Danes me je moj sin sam od sebe poslal ven iz sobe.
Nekaj večerov zapored že sem morala z njim spat. Ponavadi zvečer preberemo pravljico, potem Žan dobi flaško in ko ga dam v posteljo, zaradi Žigovega govorjenja ne more takoj zaspati. Tako sem morala počakati, da je Žan zaspal preden sem lahko zapustila sobo. Zadnje čase pa me je Žiga potreboval zraven, dokler ni še on zaspal. Če me ni bilo, se je grozno drl, kot bi ga nekdo iz kože dajal. Enkrat sem "znorela", ko me je prepričeval, naj grem tudi jaz spat in rekla, da sem jaz prevelika, da bi hodila že tako zgodaj spat in da moram še posodo pospraviti.

Danes pa mi je rekel: "Mami, a si prevelika, da greš že spat? Moraš pospraviti posodo?"
Jaz: "Ja, me posoda čaka v umivalniku, da jo pomijem. Ampak lahko sem pri tebi, dokler ne zaspiš."
Žiga: "Ne, si prevelika. Te čaka posoda v umivalniku."
In sem šla. Pomila posodo. Zdaj pa je ura ŠELE 20h in jaz že pišem novo objavo. Cel večer imam zase (mož igra nogomet in pride pozno domov). :)



Darila...
Ob poplavi vseh mogočih igrač imam včasih občutek, da so otroci že prenasičeni vsega. Zelo sem si razbijala glavo, kaj dati 6-letniku za rojstni dan. Torta je sicer bila en del darila, ampak ko prideš na praznovanje vsak otrok pričakuje, da mu boš prinesel darilno vrečko in v njej kaj zanimivega.

Naše darilo na prvi pogled ni bilo zanimivo. Timotej je pogledal v vrečko, rekel hvala, potem pa je vrečka "obsedela" na kavču... do drugega dne. Pa saj je tako prav. Prinesli smo mu darilo, za katerega potrebuje mir, ne pa rojstno-dnevni živžav.

Fant že kar nekaj časa bere. In bere zelo rad. Knjig doma ima že veliko in kako izbrati tisto pravo, da mu bo zanimiva?
Šla sem malo dlje od samega branja. Napisala sem mu stavke, jih razrezala po besedah (besednih vrstah), on pa jih mora smiselno sestaviti. Ampak lepo po vrsti. Najprej naj bi bila na vrsti pridevnik in samostalnik. Nato glagol in nazadnje prislov s predlogom.


Timotej se je zelo zabaval in že prvi dan sestavljal pridevnik, samostalnik in glagol. Dosegel je moj namen, ko je besede mešal med sabo. Menda se je na glas smejal, ko je sestavil stavek: "Črnolasi fant kikirika." 


Da pa ne bo utrjeval samo jezika, sem mu pripravila še matematičen material. 
Na lesene palčke sem napisala račune, ki jih mora sestaviti po vrsti. Za lažje računanje, sem priložila kroglice. 
Računanja se je lotil naslednji dan ob 5.30 zjutraj. Boga mami, ker je morala že tako zgodaj napeti možgane. ;)


Me veseli, da je kljub prvemu razočaranju, ker v vrečki ni bil kakšen avtomobil, naše darilo doseglo svoj namen in je fant navdušen.

sreda, 4. marec 2015

gusarska ladja

Pretekli vikend je praznoval moj nečak in dobila sem posebno nalogo, da naredim torto. Imela sem proste roke. Želja je bila samo, če bi lahko bilo na njej nekaj gusarskega. Malo sem pobrskala po internetu in našla super idejo, kako narediti gusarsko ladjo.

Biskvit sem spekla v velikem kvadratnem pekaču (37 x 24 cm).
Sestavine:
- 8 jajc
- 40 dag sladkorja
- 40 dag moke
- 5 dag kakava
- 1 pecilni prašek
- 1,5 dl mleka (jaz sem dala vodo)
- 1,5 dl olja

Rumenjake stepemo s sladkorjem. Dodamo še mleko/vodo in olje ter zmešamo. Presejemo moko, kakav in pecilni prašek ter postopoma dodajamo rumenjakom. Beljake stepemo v trd sneg in jih na koncu počasi primešamo rumenjakovi zmesi. V pekač damo peki papir in vlijemo testo. Pečemo na 160°C približno 1 uro.

Ko je bil biskvit pečen sem se lotila rezanja v pravo obliko. Najprej sem prerezala po dolžini, da sem dobila širino ladje. Potem sem ožji del razpolovila in manjša kosa sta postala prednji in zadnji del ladje. Upam, da si lahko predstavljate. Pozabila sem fotografirati. Sem pa potem fotografirala sestavljeno ladjo.


Ker Timotej ne mara sadne torte, sem morala narediti čokoladno. Tale čokoladna krema je najboljša.

- 3 dl mleka
- 2 rumenjaka
- 8 dag sladkorja + vrečka vaniljin sladkorja
- 3 dag škroba
- 0,3 dl ruma (ker je bila torta za otroško praznovanje, sem dodala vodo)
- 20 dag jedilne čokolade
- 3 dl sladke smetane

Dve tretjini mleka zavremo skupaj z vaniljinim sladkorjem. V primerno veliki kozici zmešamo rumenjake s sladkorjem in rumom/vodo. Dodamo škrob in preostalo hladne mleko ter dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Prilijemo vrelo mleko in kuhamo, tako da vre približno 5 minut. V vročo kremo vmešamo 15 dag nasekljane čokolade in ohladimo. Ohlajeni kremi narahlo vmešamo stepeno sladko smetano in preostalo nasekljano čokolado. 

Biskvit sem navlažila s sladkano vodo. Najprej sem namazala z marmelado in čez dodala še čokoladno kremo. 


Potem sem v kremo dodala še malo stopljene čokolade, da je nastala kremo še malo bolj trda in temna. Premazala celo torto in jo okrasila. 
Pri krašenju mi je pomagal Jani. Če bi jo krasila sama, ladja ne bi bila kaj dosti gusarska. Tako so drobni dodatki (kot so črna jadra, topovi ob strani in gusarska zastava) naredili pravo gusarsko ladjo. 
Timotej je bil navdušen. :)