nedelja, 13. marec 2016

zeleno, ki te ljubim zeleno

Od te pesmi sicer res poznam samo tale verz/naslov, ampak drži pa. :)

Zelo rada imam zeleno barvo in seveda tudi zelene rože. Naše stanovanje jih je kar polno. Skrb za vse te zelene lepotice je pa seveda druga reč. Prevečkrat se mi zgodi, da mi kakšna uvene. :( Vsaka ima rada svoje pogoje zalivanja in svetlobe, kar pa si je pri vsej tej raznolikosti težko zapomniti.

Pa sem si naredila opomnike. Rože so mi hvaležnost pokazale s še bolj intenzivno zeleno barvo. ;) Mogoče pa v prihodnje kakšna še ponovno zacveti.


četrtek, 10. marec 2016

če te ni na internetu, ne obstajaš

in po dooooolgiiiiih letih delovanja, obstaja tudi naš vrtec.

Veseli smo nove spletne strani. Lahko se veselite z nami in si jo ogledate. :)

Vrtec Nazaret

ponedeljek, 11. januar 2016

obleci si bundo

Oh joooj... tale moj blog je pa kar nekaj časa sameval. Odkar sem nazaj v službi, sploh ne najdem časa, še manj pa energije za računalnik. Danes pa sem zašla sem in kar tako malo pogledala statistiko ogledov strani in videla, da ste nekateri bolj pridni z obiskom mojega bloga kot jaz sama.
Pa sem se odločila, da ga spet malo oživim.

Tole objavo imam pripravljeno že kar nekaj časa.
Starši vemo, kako dragocen je čas, ko se kam odpravljaš. Če moraš obleči več otrok hkrati pa še toliko bolj. Zelo je fino in priročno, če se kakšen od njih uredi kar sam. Največja težava je, ko otrok to silno želi, ampak ne zmore. Takrat se čas pripravljanja na odhod kar naenkrat podvoji. Saj se mali najprej "uredi" sam, če pa želiš, da gre od hiše vsaj kolikor toliko zgledno, na hitro "poštimaš še zadnje detajle". ;)

Kaj pa ko si mora obleči bundo? Ena roka še nekako najde pot v rokav. Kako pa zdaj spraviti notri še drugo?

Tukaj ena luštna ideja, kako si lahko otrok sam obleče bundo ali pa jopico v treh korakih.

1. Bundo postavite na tla tako da je zgornji del pri nogah.



2. Otrok da roki v rokave.


3. In si zavihti bundo čez glavo. 


4. Ta da...

Zdaj se mora naučiti samo še zapeti zadrgo. :)

Upam, da je razumljivo in vam bo prišlo prav. 

ponedeljek, 27. julij 2015

prve koraki in besede

Žan se že zelo dolgo postavi na noge kar brez opore. Počepne, se dvigne in stoji kot pribit.


Kakšne 3 tedne nazaj pa je v vrtcu začel delati manjše korake. Najprej od mize do mize - 2 koraka. Potem od pulta do mize, ko si je pri zajtrku sam nesel krožnik in kruh na mizo - nekje 5 korakov. 
Prejšnji vikend pa je začel hoditi tudi doma. Zdaj je več na dveh nogah kot na štirih. Počasi napredujemo.

video

Začel pa je tudi zelo ponavljati za ostalimi otroki v vrtcu. Tako se je že naučil nekaj besed: LETALO (ker otroci vsakič, ko smo na igrišču in leti nad nami kakšno letalo, začnejo vpiti "TALO"!) in ŠE (ko pri kosilu pojejo vse, kar je bilo na krožniku, je to zelo pogosta beseda ;))

Doma se pa odpravi do košare, kjer imamo pospravljene kape in si jo vztrajno poizkuša nadeti na glavo.

"PAPA"

Besedni zaklad si širi ob branju knjig.


Malo pa mu še pomaga Žiga, ko skupaj gledata knjigo Mačka Murija. Žiga na vsaki strani zapoje pripadajočo pesmico.
Pri refrenu: "Naj naj naj..." se mu pridruži še Žan.




Fotografije so slabše kvalitete, ker nimam vedno pri roki fotoaparata in potem samo na hitro fotografiram z mobitelom. 


četrtek, 23. julij 2015

vročina

Zadnje dni kar naprej poslušamo kako je vroče... Prideš v trgovino in prodajalka, ki cel dan sedi za blagajno v trgovini s klimo "jamra" kako je težko delati... Poslušaš radio in po koncu vsake pesmi slišiš kakšna je temperatura zunaj in da se v taki vročini ne da delati...

Ali ni ravno zato poletje? Celo leto čakamo, da bo poletje, ko nam bo vroče in bomo lahko hodili naokoli v kratkih oblačilih. Verjetno so že vsi pozabili lansko poletje, ko pa ni bilo tako vroče in je bilo pritoževanja, da to ni pravo poletje čez glavo. Nikoli nam ni prav!

Jaz obožujem poletje in vročino. Priznam, je včasih težje delati in se posledično premikamo bolj počasi.
Z vročino se je pač treba spopasti in se malo ohladiti.


Tako to naredimo pri nas. :)


  • Prejšnji vikend smo šli na krajši oddih na morje. 

Nekaj najlepšega (za otroke), ko dobi za zajtrk kruh z Nutello pa ni zraven očija s krpo. ;) Je pa pač takoj po zajtrku na vrsti tuširanje kar zunaj.



  • Ta vikend smo pa po slučaju pristali v Klevevžu.

Naši mali skavti so taborili v Šmarjeti in ker smo prišli kakšno uro pred sveto mašo, smo imeli še čas za hitro kopanje.
V tistem bazenčku je bilo kar nekaj ljudi, zato smo se odpravili nekaj metrov višje na slapove. Otroka sta zelo uživala. Skale niso drseče, zato je tudi Žan brez težav sam plezal sem in tja. S sabo smo imeli majhno ladjico iz lubja (Janijevo delo), ki smo jo spuščali po slapu. Ena ura je bila kar prekratka. Se bomo morali še kdaj vrniti.





Med tednom pa:

  • Vsak dan ko pridemo iz vrtca, najprej v senci pod trto sestavljamo sestavljanke. V dar smo dobili 3 sestavljanke Miki Miške (25, 36 in 49 kosov). Sestavljanje zgleda tako: prvi košček poišče sam. Potem pa mu jaz pokažem, kateri košček paše zraven in sam poišče ustrezni prostor. In tako vse do konca, dokler niso sestavljene vse tri sestavljanke. Potrebnega je veliko potrpljenja.


In ker mora mami poskrbeti za dva otroka, nima vedno časa sedeti zraven in pomagati pri sestavljanju.
Tako je Žiga en dan sam sestavljal sestavljanko z 49 kosi. Po pol ure je bil rezultat tak.
Ampak ni obupal. Sem se že jaz prej naveličala. Pa sva potem vseeno sestavila vse tri sestavljanke.



  • Slikanje po steni z vodo in rokami.

  • Obisk strica Luka in plavanje v bazenu - poskrbimo, da mu ne bi bilo preveč dolgčas v počitniških dneh.

  • v vrtcu pa imamo mali bazenček in otroci zeeelllooo uživajo!

sreda, 08. julij 2015

dogaja se...

... pri nas na polno! Čez dan nas je 3/4 v vrtcu, oči pa je v službi. :) Ko pridemo domov pa smo zunaj do večerje. Potem še kakšna risanka in gremo spat.
Če kdo misli, da je enostavno hoditi v vrtec, temu ni čisto tako. Jaz sem na koncu dneva tako utrujena, da niti pol urne nadaljevanke ne uspem pogledati do konca. Da ne govorim o tem, da se komaj premikam. Kakor je Montessorijeva dobro preučila otroke, je kar malo pozabila na odrasle ljudi, ki delajo z otroki in predvsem na njihove hrbtenice. (Če kdo pozna kakšne dobre vaje za krepitev hrbtnih mišic, mu bo moj križ zelo hvaležen)


Drugače pa je moja služba zelo prijetna in zabavna. Cel dan se igram z otroki, jim dam vmes malo za jesti, da niso ravno tečni. Sem pa tja kakšnega previjem, jih dam spat, potem pa grejo že počasi domov. Svoja mulčka imam pa čisto blizu (enega bolj, drugega malo manj), da nam ni pretežka ločitev.


Je pa vrtec res ena dobra zadeva za otroke. Naš Žan se je naučil jesti sam.



Tudi delo z materiali mu ni tuje.




Tukaj naj bi z gobica popivnal vodo in jo ožel v drugem prostorčku. Žan pa je našel nov način - bolj primeren za te vroče dni ;)


Na igrišču pa Žiga najprej priteče k Žanu. Ker pa takoj rine v njega, gre ponavadi Žan raje stran. :)




torek, 23. junij 2015

bolniški teden

Po dveh mesecih in pol bolniške, 12 mesecih porodniške in dveh mesecih dopusta bi bil res že čas, da bi šla nazaj v službo. Jaz sem se že kar veselila, da bodo dnevi nekoliko drugačni. Pa so moji fantje poskrbeli, da služba še malo počaka.

Tak je naš urnik ta teden:

Konec prejšnjega in začetek tega tedna smo tako bili primorani biti bolj kot ne notri. Včasih je kar umetnost zaposliti oba fanta skozi cel dan.


Ko je bila še visoka vročina in ni bilo veliko energije, smo veliko brali.



Tukaj pa še nekaj fotografij (starih in današnjih), kaj počnemo pri nas doma, ko smo ujeti med štiri stene (zaradi bolezni, ali vremena).


Lego duplo kocke.
Žiga si je nekako rezerviral živali. Vsak dan postavi "živalski vrt" in poskrbi, da nobena žival ne manjka.

Žan pa se veliko raje igra z avtomobili.



Živali - prav vsaka ima svoje mesto.



Lesena železnica - ni tako zelo aktualna kot živali. Pa se vseeno oba zelo zamotita z njo, ko jo enkrat sestavimo.




Dirkalna steza - oba sta navdušena nad njo. Se opravičujem za slabšo sliko. 



Plastelin.



Natikanka, ki jo je sicer dobil Žan za rojstni dan. Ampak je tudi Žigu zelo všeč. Pa tudi za njega ni najlažja. Pri delu je zelo zbran in grozno razmišlja, kako bo postavil, da bo pravilni barvni vrstni red.



Zibajoči delfin. Prvič, ko smo se igrali z njim, je Žiga dobil moje navodilo: "Najprej vrzi kocko." Naprej mu nisem uspela razložiti, ker je kocka poletela čez celo dnevno sobo in smo jo morali najti. Takrat sem se zavedla, da moram ZELO paziti, kako izbiram besede. Zdaj kocko "zakotalimo" in če kdo Žigu reče, da naj jo vrže, ga takoj popravi, da se kocka zakotali. :)


Žiga se sicer s tem delfinom še ne igra čisto tako kot pravijo pravila. Zelo pa trenira svojo fino motoriko. Danes mu je skoraj uspelo zložiti vse valje delfinu v naročje (trije so mu ostali).


Fotografij je zmanjkalo. Se pa fanta zelo rada še igrata:
- z avtomobili
- z žogami 
- z malimi igračkami iz kinder jajčk.