sreda, 8. julij 2015

dogaja se...

... pri nas na polno! Čez dan nas je 3/4 v vrtcu, oči pa je v službi. :) Ko pridemo domov pa smo zunaj do večerje. Potem še kakšna risanka in gremo spat.
Če kdo misli, da je enostavno hoditi v vrtec, temu ni čisto tako. Jaz sem na koncu dneva tako utrujena, da niti pol urne nadaljevanke ne uspem pogledati do konca. Da ne govorim o tem, da se komaj premikam. Kakor je Montessorijeva dobro preučila otroke, je kar malo pozabila na odrasle ljudi, ki delajo z otroki in predvsem na njihove hrbtenice. (Če kdo pozna kakšne dobre vaje za krepitev hrbtnih mišic, mu bo moj križ zelo hvaležen)


Drugače pa je moja služba zelo prijetna in zabavna. Cel dan se igram z otroki, jim dam vmes malo za jesti, da niso ravno tečni. Sem pa tja kakšnega previjem, jih dam spat, potem pa grejo že počasi domov. Svoja mulčka imam pa čisto blizu (enega bolj, drugega malo manj), da nam ni pretežka ločitev.


Je pa vrtec res ena dobra zadeva za otroke. Naš Žan se je naučil jesti sam.



Tudi delo z materiali mu ni tuje.




Tukaj naj bi z gobica popivnal vodo in jo ožel v drugem prostorčku. Žan pa je našel nov način - bolj primeren za te vroče dni ;)


Na igrišču pa Žiga najprej priteče k Žanu. Ker pa takoj rine v njega, gre ponavadi Žan raje stran. :)




2 komentarja:

  1. Mislim, da je Maria dovolj dobro poskrbela tudi za odrasle: otroke naj bi se previjalo na tleh (torej nič dvigovanja), nehodeče ne sprehajalo ampak pustilo, da sami shodijo oz se gibajo tako, kot želijo, naj ne bi delali stvari namesto otrok... V teoriji se mi tole bolje sliši od klasičnih oziroma splošno uveljavljenih metod v javnih vrtcih. Vaje... ja, poišči si (dobrega) fizioterapevta, ki naj te nauči stabilizacije oz pravilne kontrakcije globoke trebušne mišice, pa malo se pomenita, kako bi si lahko olajšala obremenitve v službi (v smislu pravilnega oziroma boljšega gibanja). Naložba za celo življenje, gotovo. Na daleč se pa ne da... Smo pa mlade mame zelo ogrožena skupina kar se tiče pojava bolečine v križu, da ne omenjam, da je to tudi skoraj poklicna deformacija vzgojiteljic... Se sešteva, žal. Vso srečo!

    OdgovoriIzbriši
  2. Kot sem napisala, je za otroke Montessori okolje super. Pa vendar... previjanje na tleh meni osebno ni najbolj všeč. Prej smo imeli v vrtcu pri previjalni mizi stopničke in so otroci sami splezali gor (kar je tudi dobra vaja za hojo po stopnicah) in mi nikoli ni bilo treba nobenega dvigniti. Stopnice so bile take, da so tudi nehodeči otroci lahko splezali gor. Zaenkrat imam še občutek, da za odraslega v Montessori igralnici ni prostora. Mogoče se to spremeni. Mi je pa zelo težko sedeti na stolčku, ki je od tal dvignjen samo 5 cm in jesti kosilo.
    Drugače pa hvala za predlog glede fizioterapevta. Moja globoka trebušna mišica je res trenutno v zelo slabem stanju in kar malo štrajka ter trebuha ne drži skupaj, tako da bi jo res morala spraviti v red. Verjamem, da imam s hrbtenico tudi zaradi tega težave.

    OdgovoriIzbriši