rojstni dan

Kar ne morem verjeti, da je minilo že dve leti od mojega prvega veliiiikega trebuha. Še včeraj sem ležala v porodnišnici in čakala na popadke. Začelo se je (po mnenju medicinske sestre, ki se je očitno bala da bo treba vstajati sredi noči in me je kar poslala v porodno sobo) ob 23h, sledile so vse potrebne kolobocije in ob 7h naju je končno razveselil Veliki Ž.

In zdaj smo tukaj. Dnevi so veliko bolj pestri kot prej in v tem času smo že marsikaj doživeli in se marsičesa naučili.
Prvo praznovanje smo imeli že nekaj časa nazaj (zaradi usklajevanja vseh urnikov).
Danes pa smo imeli poseben dan samo mi štirje.  :)

Dragi moj sinko, bodi še naprej tako razigran in vesel. Upam, da se bosta z Malim Ž-jem še dolgo tako dobro razumela in se bosta imela nadvse rada. Trma pa naj čimprej pobegne stran! ;)

recikliramo

...tudi v kuhinji.

Zelo rada doma spečem kruh. Pečem ga po receptu s. Nikoline. Njeno kuharsko knjigo sva dobila za poročno darilo in jo zelo rada uporabljam, ker so recepti preprosti in vedno uspejo. Če kdo želi recept njenega kruha, ga dobi pri Tamari.

Takole je nazadnje uspel meni.

Svež je zelo dober. Žal pa naslednji dan temu ni več tako. Zadnjič smo ga pozabili pospraviti v skrinjo in naslednji dan ga je bilo res težko jesti. Zelo se je drobil. In tako sem dobila idejo, kaj bo nastalo iz starega kruha, da ga ne bi metali stran.

Narezala sem ga na kose in dala sušit. Potem sem ga nekaj razdrobila kar med dlanmi, skorjo pa v možnarju. In tako so nastale domače drobtine.

Drobtin je bilo za polno posodo. Mi smo jih nekaj kar takoj uporabili in imeli odlično kosilo.

Tako dobro, da nam končanih zrezkov ni uspelo slikati. 

fantek ali punčka?

Veliki Ž je fantek.
Mali Ž je fantek.
Oči je fantek.
Mami je ... tudi fantek.

To se skoraj vsak dan sliši iz kopalnice, ko si J in Veliki Ž umivata zobe.
Pa sem se odločila, da mami pač ne bo fantek in je treba fanta naučit kdo so fantje in kdo so punce.
Naredila sem mu preprosto igrico. Sprintala sem slike obrazov njemu poznanih ljudi, jih plastificirala in na zadnjo stran prilepila ježka. Na omaro sem nalepila slikici fantka in punčke in pod njiju dala filc.

Zdaj se obenem učimo tudi razvrščanja levo in desno. Ker pa naš fant ne zna delati po navodilih, se njegov odgovor, po razlagi kam gre kakšna slikica, glasi: "Noče." Tako zdaj zaenkrat slikice samo gledamo in  se pogovarjamo o tem kdo je fant/punca. Na omaro pa jih zlaga kakor sam želi.

bela

Nimam besed... Danes je moja glava prazna.

Na Mavelu.com je mesečni izziv BELA, BELA in še enkrat BELA. Sama se ne bi nikoli lotila voščilnice v samo eni barvi in še to beli. Pa še vedno niti nisem prepričana ali mi je sploh všeč.
Vseeno jo prijavljam na izziv.

Pri voščilnici sem uporabila rezalno šablono snežinke in štampiljko.

Ker so na voščilnici snežinke in je voščilnica bela kot sneg jo prijavljam tudi na 120 izziv na CRAT-alnici.

male rokice

Tole dejavnost sem imela že kar nekaj časa v mislih. Ko pa sem videla še pri Tamari, je odločitev padla. Hja... pa pri meni vedno traja, da dejansko uresničim svoje ideje. Moram se popraviti.

Ampak veliki Ž je bil navdušen, tako da sem ujela še pravi čas. Že ko je videl kaj je v košarici, se je hitro usedel za mizo in takoj pričel z delom. Sploh mi ni bilo treba razlagati kaj hočem od njega. Na koncu je celo še sam pospravil. Očitno je to že počel v vrtcu.

Ima pa zelo rad tudi prstne lutke. Vsak dan (včasih še v bundi) najprej teče v dnevno sobo, si vzame lutke, vsako posebej natakne na prst in začne: "bobi dan, bobi dan." (prevod, če je potreben: "Dober dan, dober dan.")

mraz diši

Čeprav imam raje toplejše dni, mi mraz diši. In zjutraj že diši po snegu. To nam pove, da se zima in z njo prihajajoči prazniki bližajo. Zato sem tudi jaz že zavihala rokave in pričela s prazničnim ustvarjanjem.
Nastalo je nekaj voščilnic.

Zadnjo zasneženo voščilnico prijavljam na izziv #120 na craftalnici - Naj sneži.

Voščilnice pa najdete tudi tukaj.

prva žlica

Počasi puščamo flaško in mleko ob strani. Začeli smo (malo neuspešno) z gosto hrano. Seveda je težko, če moraš jesti skoraj v ležečem položaju. 

Takoj, ko smo malega Ž-ja prestavili v stolček, je veselo pojedel cel obrok. Zdaj že malo več kot en teden vsak dan z veseljem poje celo kosilo.

Sicer nam je bil stolček za hranjenje odsvetovan, ampak glede na nasmešek in dejstvo, da nam je pač tako lažje, ga bomo obdržali. :)