priprava na božič

Na božič smo se seveda začeli pripravljati na začetku adventnega časa. Za kar sem zelo vesela, saj smo tako imeli zelo lep in miren božič.

Z velikim Ž-jem sva najprej naredila adventni venček.
Nadaljevala sva s sejanjem božičnega žita:

Setev božičnega žita je znana že več tisočletij, predvsem v srednji Evropi. Dandanes ga sicer ljudje večinoma sejejo le iz navade, ponekod pa še verujejo, da bo s setvijo mladega žita pred Božičem letina prihodnje leto obilnejša.

Pri nas smo tisti, ki ga sejemo iz navade. Ker se tako lepo poda k jaslicam in ker je sejanje še ena luštna dejavnost, ki smo jo lahko vključili v pripravo na naš božič.

Najprej sva pripravila vse potrebno za sejanje.

Jaz sem opravila večji del. Veliki Ž pa si ni hotel umazati rok. Zato je med tem ko sem vse naredila jaz, on čakal na svoj trenutek. :)

Držal je kanglico v roki in me opazoval pri delu.
Nato sem mu v kanglico natočila čisto malo vode. Ravno dovolj, da je lahko zalil eno posodico s semeni.

Ker pa je treba zaliti obe, je hotel še vode. Medtem ko sem točila vodo v kanglico, sem mu razlagala, da bo zdaj zalil pa še drugo. Je rekel: "Jaaa." 

Moja napaka je bila, da sem mu kar zaupala in nisem pogledala kaj sploh dela, ker je v tistem mojo pozornost zamotil mali Ž.

In tako je bila dodatne porcije vode deležna prva posodica. Mi je pa veliki Ž potem vsaj pomagal pobrisati in pospraviti.

Potem smo opazovali, kako božično žito raste. Že čez nekaj dni je pokazal, da bo zelo lepo krasil naše jaslice.

Adventni čas smo si polepšali tudi s peko piškotov in izdelavo voščilnic. 

Skoraj vsak večer smo molili ob adventnem venčku. Veliki Ž je že lepo sodeloval pri molitvi in komaj čakal, da bo na koncu lahko ugasnil svečke.

Nekaj dni pred božičem sta veliki Ž in J postavila mizico za jaslice. Ker je oči uporabljal kladivo in so bile samo klešče proste... no, tudi z njimi se da tolči. :) 

Naslednji dan smo šli nabirat mah (hvala letošnji zimi, da smo tudi "zamudniki" lahko tik pred zdajci nabrali mah). 

Veliko bolj kot nabiranje mahu, je velikega Ž-ja zanimalo plezanje po skalah. Longeta ga pri tem sploh ni ovirala. :)

Tako, mah in mizica sta bila pripravljena, zato je bil že čas, da se končno lotimo jaslic. Jaz sem kuhala večerjo, maledva sta spala, J pa je postavil čudovito osnovo za jaslice.

Po popoldanskem spancu pa je velikega Ž-ja čakal zame najlepši čas božiča. Okraševanje smrekice in postavljanje jaslic. 

Sama sem velik tradicionalist. Tako smo pač mogli postaviti jelko pa čeprav umetno (iglice, ki bi odpadale iz prave jelke bi nas lahko spravile ob pamet - ene bolj druge manj), na katero se lahko obesi lučke in okraske. Čeprav nimamo veliko prostora, in moram jelko zdaj vsakič ko hočem vzeti kaj iz omare, prestavljati, nisem mogla iz svoje kože. 

Večina okraskov je mojih lanskoletnih. Letos sva z velikim Ž-jem dodala le nekaj okraskov iz slanega testa.

Potem je veliki Ž pregledal vse figure.

Šele, ko je vsako dodobra spoznal, pa jih je z manjšo pomočjo postavil na svoje mesto.

Veliki Ž vsako jutro poskrbi, da so lučke prižgane. Ovčke gredo vsake toliko na sprehod, vsakič pa pove, da gredo gledat Jezusa. 

Potem smo skupaj z babico in dedkom blagoslovili hišo. Veliki Ž je veselo vsako sobo poškropil z blagoslovljeno vodo. Po molitvi smo imeli božično večerjo in po večerji smo se odpravili k otroški polnočnici. Bilo je čudovito, čarobno! :)

Današnja objava je malo daljša. Ups... me je kar zaneslo. Pa naj bo, ker je najverjetneje zadnja letošnja.

Vsem želim čim lepše praznovanje novega leta. In naj čarobnost božiča še dolgo ostane v vaših domovih in srcih.

Srečno 2015!

naše voščilnice

Ob poplavi voščilnic za vrtčevski bazar in nekaj naročil, sva z Velikim Ž-jem našla čas tudi za izdelavo čisto naših.
Večino materiala sem pripravila sama, njemu pa sem prepustila barvanje packanje. :) Najbolj je užival, ko je lahko izbiral barve, pri packanju malo manj - vsaj na začetku.





























Nekaj smrek je krasil z vatiranimi palčkami, nekaj s cofkom (za držalo sva uporabila kar kljukico za perilo), ko pa se je malo bolj opogumil, pa so super pripomoček postali kar prsti.

Končni izdelek:

Te tri voščilnice so odletele /odplule čez ocean. Za slovensko govoreče prejemnike, pa sem dala štampiljko s slovenskim napisom (pa žal nisem imela fotoaparata pri sebi, da bi vsaj kakšno fotografirala). Seveda mi je Veliki Ž pomagal tudi pri štampiljkah (ampak to pa mislim da samo pri dveh voščilnicah:))

Je pa danes sveti večer in mi smo imeli zelo lep dan. Več o naši pripravi na božič pa v naslednjih dneh.

Vsem bralcem mojega bloga (še posebno tistim, katerim nismo poslali voščila po pošti) pa želim miren božični dan ter lep in (menda bo) zasnežen konec leta!

darilni papir

Mami je končno pospravila zaloge starega že uporabljenega darilnega papirja.
In ni je večje zabave, kot igranje s šumečim pisanim papirjem. Mali Ž je res užival.

Ker so moje objave drugače skoraj vedno namenjene Velikemu Ž-ju, tokrat še ena fotografija Malega Ž-ja.
Tako igračo smo kupili Velikemu Ž-ju za prvi rojstni dan. Takrat se mi je zdela ravno prava. Ampak nas je Veliki Ž razočaral na celi črti. Sploh ga ni zanimala. Ko je dobrega pol leta nazaj dobil bratca pa je od sestrične dobil še en tak malo manjši labirint. Seveda smo morali biti veseli. Že zato, ker se je sestrična odrekla svoji igrači. Pa je obtičal pozabljen tako kot tisti večji, vse do zdaj.
Mali Ž zelo rad raziskuje in ta labirint je kot nalašč za njega.

Torej, kje smo ga polomili pri večjem? Z nakupom smo bili pol leta prepozni.

piškoti s pisanimi oblivi

Preprosto zelo dobri. :)

Ko sva se jih lotila, Veliki Ž najprej ni bil prepričan, če bi res pomagal.

"Bom umazan." Nikoli si nisem mislila, da bom kaj takega slišala od dvoletnika. Kaj ni tako, da otroci radi packajo? No, s časoma se je opogumil in z veseljem pomagal.

SESTAVINE (za okoli 28 komadov):
- 100 g masla ali margarine v kocki
- 150 g moke
- 25 g koruzne moke (jaz je ponavadi nimam, pa dodam kar toliko več navadne moke)
- 50 g sladkorja v prahu
- 1 žlička vanilijevega ali madljevega ekstrakta (lahko pa damo tudi vanili sladkor)

DEKORACIJA:
- 100 g sladkorja v prahu za preliv
- nekaj kapljic rožnatega barvila za živila
- sladkorne mrvice

PRIPRAVA PO KORAKIH:
1. Pečico segrejte na 180°C. Na pekač položite peki papir. V posodo stresite moko, koruzno moko in maslo ali margarino. S prsti gnetite tako dolgo, da je zmes podobna finim drobtinam.

2. Primešajte sladkor v pragu in vanilijev ali mandljev ekstrakt, da dobite čvrsto testo. Ovijte gav folijo za živila in postavite v zamrzovalnik za približno 10 minut, da se ohladi. (Jaz včasih testo pripravim en dan prej in je čez noč v hladilniku.)

3. Testo razvaljajte, da je približno 5 mm debelo. Izrežite oblike s pomočjo modelčkov za piškote.

4. Položite jih na pekač in pecite 10 minut ali dokler ne postanejo zlato zapečeni.

5. Medtem ko se ohlajajo, zmešajte sladkor v prahu z 2 žličkama vode, da dobite gost preliv. Polovici preliva dodajte barvilo za živila, da se obarva rožnato. Preostanek naj ostane bel. Malo ga namažite na vsak piškot, nato ga posujte s sladkornimi mrvicami.


Lahko pa še tople piškote povaljate v sladkorju v prahu.

adventni venec

Ker je izdelava namiznega adventnega venca preveč zapletena za dvoletnika in ker v vrtcu delajo tako lepe venčke, imamo mi letos spet vrtčevskega.

Ampak takega za na vrata, sva se pa z Velikim Ž-jem vseeno lotila.
Vzela sva velik papirnat krožnik, čopič in nekaj zelene barve.

Ko se je barva posušila, sem izrezala krog, da je iz krožnika nastal venček. Veliki Ž pa ga je še okrasil. In ker se takih stvari kar hitro naveliča, je bil venček tudi hitro in skromno okrašen. Jaz sem samo dodala še pentljico in venček je bil gotov.

Ker je venček skoraj v celoti otroško delo, ga prijavljam na izziv #122: Ustrvarjajmo z otroki.

Vsem pa želim lep in miren adventni čas.

rojstni dan

Kar ne morem verjeti, da je minilo že dve leti od mojega prvega veliiiikega trebuha. Še včeraj sem ležala v porodnišnici in čakala na popadke. Začelo se je (po mnenju medicinske sestre, ki se je očitno bala da bo treba vstajati sredi noči in me je kar poslala v porodno sobo) ob 23h, sledile so vse potrebne kolobocije in ob 7h naju je končno razveselil Veliki Ž.

In zdaj smo tukaj. Dnevi so veliko bolj pestri kot prej in v tem času smo že marsikaj doživeli in se marsičesa naučili.
Prvo praznovanje smo imeli že nekaj časa nazaj (zaradi usklajevanja vseh urnikov).
Danes pa smo imeli poseben dan samo mi štirje.  :)

Dragi moj sinko, bodi še naprej tako razigran in vesel. Upam, da se bosta z Malim Ž-jem še dolgo tako dobro razumela in se bosta imela nadvse rada. Trma pa naj čimprej pobegne stran! ;)

recikliramo

...tudi v kuhinji.

Zelo rada doma spečem kruh. Pečem ga po receptu s. Nikoline. Njeno kuharsko knjigo sva dobila za poročno darilo in jo zelo rada uporabljam, ker so recepti preprosti in vedno uspejo. Če kdo želi recept njenega kruha, ga dobi pri Tamari.

Takole je nazadnje uspel meni.

Svež je zelo dober. Žal pa naslednji dan temu ni več tako. Zadnjič smo ga pozabili pospraviti v skrinjo in naslednji dan ga je bilo res težko jesti. Zelo se je drobil. In tako sem dobila idejo, kaj bo nastalo iz starega kruha, da ga ne bi metali stran.

Narezala sem ga na kose in dala sušit. Potem sem ga nekaj razdrobila kar med dlanmi, skorjo pa v možnarju. In tako so nastale domače drobtine.

Drobtin je bilo za polno posodo. Mi smo jih nekaj kar takoj uporabili in imeli odlično kosilo.

Tako dobro, da nam končanih zrezkov ni uspelo slikati. 

fantek ali punčka?

Veliki Ž je fantek.
Mali Ž je fantek.
Oči je fantek.
Mami je ... tudi fantek.

To se skoraj vsak dan sliši iz kopalnice, ko si J in Veliki Ž umivata zobe.
Pa sem se odločila, da mami pač ne bo fantek in je treba fanta naučit kdo so fantje in kdo so punce.
Naredila sem mu preprosto igrico. Sprintala sem slike obrazov njemu poznanih ljudi, jih plastificirala in na zadnjo stran prilepila ježka. Na omaro sem nalepila slikici fantka in punčke in pod njiju dala filc.

Zdaj se obenem učimo tudi razvrščanja levo in desno. Ker pa naš fant ne zna delati po navodilih, se njegov odgovor, po razlagi kam gre kakšna slikica, glasi: "Noče." Tako zdaj zaenkrat slikice samo gledamo in  se pogovarjamo o tem kdo je fant/punca. Na omaro pa jih zlaga kakor sam želi.

bela

Nimam besed... Danes je moja glava prazna.

Na Mavelu.com je mesečni izziv BELA, BELA in še enkrat BELA. Sama se ne bi nikoli lotila voščilnice v samo eni barvi in še to beli. Pa še vedno niti nisem prepričana ali mi je sploh všeč.
Vseeno jo prijavljam na izziv.

Pri voščilnici sem uporabila rezalno šablono snežinke in štampiljko.

Ker so na voščilnici snežinke in je voščilnica bela kot sneg jo prijavljam tudi na 120 izziv na CRAT-alnici.

male rokice

Tole dejavnost sem imela že kar nekaj časa v mislih. Ko pa sem videla še pri Tamari, je odločitev padla. Hja... pa pri meni vedno traja, da dejansko uresničim svoje ideje. Moram se popraviti.

Ampak veliki Ž je bil navdušen, tako da sem ujela še pravi čas. Že ko je videl kaj je v košarici, se je hitro usedel za mizo in takoj pričel z delom. Sploh mi ni bilo treba razlagati kaj hočem od njega. Na koncu je celo še sam pospravil. Očitno je to že počel v vrtcu.

Ima pa zelo rad tudi prstne lutke. Vsak dan (včasih še v bundi) najprej teče v dnevno sobo, si vzame lutke, vsako posebej natakne na prst in začne: "bobi dan, bobi dan." (prevod, če je potreben: "Dober dan, dober dan.")

mraz diši

Čeprav imam raje toplejše dni, mi mraz diši. In zjutraj že diši po snegu. To nam pove, da se zima in z njo prihajajoči prazniki bližajo. Zato sem tudi jaz že zavihala rokave in pričela s prazničnim ustvarjanjem.
Nastalo je nekaj voščilnic.

Zadnjo zasneženo voščilnico prijavljam na izziv #120 na craftalnici - Naj sneži.

Voščilnice pa najdete tudi tukaj.

prva žlica

Počasi puščamo flaško in mleko ob strani. Začeli smo (malo neuspešno) z gosto hrano. Seveda je težko, če moraš jesti skoraj v ležečem položaju. 

Takoj, ko smo malega Ž-ja prestavili v stolček, je veselo pojedel cel obrok. Zdaj že malo več kot en teden vsak dan z veseljem poje celo kosilo.

Sicer nam je bil stolček za hranjenje odsvetovan, ampak glede na nasmešek in dejstvo, da nam je pač tako lažje, ga bomo obdržali. :)

zdravniki

Pretekle dni so praznovali trije fantje, ki so tako ali drugače povezani z zdravniki.

Prvi je na poti, da bo sam postal zdravnik. Želimo mu, da bo znal prisluhniti svojim pacientom.

Drugi je v svojem kratkem življenju srečal že toliko zdravnikov, da je verjetno z njimi že prijatelj.

Želimo mu, da bi te vrste prijateljev pustil ob strani.

Tretji pa je že zdravnik. S svojim avtom se vozi naokoli po kmetijah in pomaga živalim.

Želimo mu čim manj nagajivega mukanja. 

Vsem trem VSE NAJBOLJŠE!

Dva snežaka

Ime mi je Miha,

se pišem Snežak,

na straži stojim 

kot pravi vojak!

Jaz sem Jaka

hudi mož!

Vse bom stlačil 

v strgan koš!

Zima se približuje in mi smo pripravljeni. :)

v dvoje je lepše

Včasih se mora nekdo drug začeti igrati, da igra in igrače postanejo zanimivi.

Tole cesto s parkiriščem sem velikemu Ž-ju naredila že dva tedna nazaj. Od takrat je bila bolj kot ne prazna. Danes dopoldne sem jo že hotela pospraviti, pa kar ni bilo časa. Še dobro...

Popoldne je bil na obisku bratranec A in veliki Ž se mu je takoj pridružil pri igri.

Očitno ve, čemu je namenjena, samo ni zanimivo, če si sam. :)