prve koraki in besede

Žan se že zelo dolgo postavi na noge kar brez opore. Počepne, se dvigne in stoji kot pribit.

Kakšne 3 tedne nazaj pa je v vrtcu začel delati manjše korake. Najprej od mize do mize - 2 koraka. Potem od pulta do mize, ko si je pri zajtrku sam nesel krožnik in kruh na mizo - nekje 5 korakov. 

Prejšnji vikend pa je začel hoditi tudi doma. Zdaj je več na dveh nogah kot na štirih. Počasi napredujemo.

Začel pa je tudi zelo ponavljati za ostalimi otroki v vrtcu. Tako se je že naučil nekaj besed: LETALO (ker otroci vsakič, ko smo na igrišču in leti nad nami kakšno letalo, začnejo vpiti "TALO"!) in ŠE (ko pri kosilu pojejo vse, kar je bilo na krožniku, je to zelo pogosta beseda ;))

Doma se pa odpravi do košare, kjer imamo pospravljene kape in si jo vztrajno poizkuša nadeti na glavo.

"PAPA"

Besedni zaklad si širi ob branju knjig.

Malo pa mu še pomaga Žiga, ko skupaj gledata knjigo Mačka Murija. Žiga na vsaki strani zapoje pripadajočo pesmico.

Pri refrenu: "Naj naj naj..." se mu pridruži še Žan.

Fotografije so slabše kvalitete, ker nimam vedno pri roki fotoaparata in potem samo na hitro fotografiram z mobitelom. 

vročina

Zadnje dni kar naprej poslušamo kako je vroče... Prideš v trgovino in prodajalka, ki cel dan sedi za blagajno v trgovini s klimo "jamra" kako je težko delati... Poslušaš radio in po koncu vsake pesmi slišiš kakšna je temperatura zunaj in da se v taki vročini ne da delati...

Ali ni ravno zato poletje? Celo leto čakamo, da bo poletje, ko nam bo vroče in bomo lahko hodili naokoli v kratkih oblačilih. Verjetno so že vsi pozabili lansko poletje, ko pa ni bilo tako vroče in je bilo pritoževanja, da to ni pravo poletje čez glavo. Nikoli nam ni prav!

Jaz obožujem poletje in vročino. Priznam, je včasih težje delati in se posledično premikamo bolj počasi.
Z vročino se je pač treba spopasti in se malo ohladiti.


Tako to naredimo pri nas. :)

• Prejšnji vikend smo šli na krajši oddih na morje. 

Nekaj najlepšega (za otroke), ko dobi za zajtrk kruh z Nutello pa ni zraven očija s krpo. ;) Je pa pač takoj po zajtrku na vrsti tuširanje kar zunaj.

• Ta vikend smo pa po slučaju pristali v Klevevžu.

Naši mali skavti so taborili v Šmarjeti in ker smo prišli kakšno uro pred sveto mašo, smo imeli še čas za hitro kopanje.
V tistem bazenčku je bilo kar nekaj ljudi, zato smo se odpravili nekaj metrov višje na slapove. Otroka sta zelo uživala. Skale niso drseče, zato je tudi Žan brez težav sam plezal sem in tja. S sabo smo imeli majhno ladjico iz lubja (Janijevo delo), ki smo jo spuščali po slapu. Ena ura je bila kar prekratka. Se bomo morali še kdaj vrniti.

Med tednom pa:

• Vsak dan ko pridemo iz vrtca, najprej v senci pod trto sestavljamo sestavljanke. V dar smo dobili 3 sestavljanke Miki Miške (25, 36 in 49 kosov). Sestavljanje zgleda tako: prvi košček poišče sam. Potem pa mu jaz pokažem, kateri košček paše zraven in sam poišče ustrezni prostor. In tako vse do konca, dokler niso sestavljene vse tri sestavljanke. Potrebnega je veliko potrpljenja.

In ker mora mami poskrbeti za dva otroka, nima vedno časa sedeti zraven in pomagati pri sestavljanju.
Tako je Žiga en dan sam sestavljal sestavljanko z 49 kosi. Po pol ure je bil rezultat tak.
Ampak ni obupal. Sem se že jaz prej naveličala. Pa sva potem vseeno sestavila vse tri sestavljanke.

• Slikanje po steni z vodo in rokami.

• Obisk strica Luka in plavanje v bazenu - poskrbimo, da mu ne bi bilo preveč dolgčas v počitniških dneh.

• v vrtcu pa imamo mali bazenček in otroci zeeelllooo uživajo!

dogaja se...

... pri nas na polno! Čez dan nas je 3/4 v vrtcu, oči pa je v službi. :) Ko pridemo domov pa smo zunaj do večerje. Potem še kakšna risanka in gremo spat.
Če kdo misli, da je enostavno hoditi v vrtec, temu ni čisto tako. Jaz sem na koncu dneva tako utrujena, da niti pol urne nadaljevanke ne uspem pogledati do konca. Da ne govorim o tem, da se komaj premikam. Kakor je Montessorijeva dobro preučila otroke, je kar malo pozabila na odrasle ljudi, ki delajo z otroki in predvsem na njihove hrbtenice. (Če kdo pozna kakšne dobre vaje za krepitev hrbtnih mišic, mu bo moj križ zelo hvaležen)


Drugače pa je moja služba zelo prijetna in zabavna. Cel dan se igram z otroki, jim dam vmes malo za jesti, da niso ravno tečni. Sem pa tja kakšnega previjem, jih dam spat, potem pa grejo že počasi domov. Svoja mulčka imam pa čisto blizu (enega bolj, drugega malo manj), da nam ni pretežka ločitev.


Je pa vrtec res ena dobra zadeva za otroke. Naš Žan se je naučil jesti sam.

Tudi delo z materiali mu ni tuje.

Tukaj naj bi z gobica popivnal vodo in jo ožel v drugem prostorčku. Žan pa je našel nov način - bolj primeren za te vroče dni ;)

Na igrišču pa Žiga najprej priteče k Žanu. Ker pa takoj rine v njega, gre ponavadi Žan raje stran. :)

bolniški teden

Po dveh mesecih in pol bolniške, 12 mesecih porodniške in dveh mesecih dopusta bi bil res že čas, da bi šla nazaj v službo. Jaz sem se že kar veselila, da bodo dnevi nekoliko drugačni. Pa so moji fantje poskrbeli, da služba še malo počaka.

Tak je naš urnik ta teden:

Konec prejšnjega in začetek tega tedna smo tako bili primorani biti bolj kot ne notri. Včasih je kar umetnost zaposliti oba fanta skozi cel dan.


Ko je bila še visoka vročina in ni bilo veliko energije, smo veliko brali.

Tukaj pa še nekaj fotografij (starih in današnjih), kaj počnemo pri nas doma, ko smo ujeti med štiri stene (zaradi bolezni, ali vremena).


Lego duplo kocke.
Žiga si je nekako rezerviral živali. Vsak dan postavi "živalski vrt" in poskrbi, da nobena žival ne manjka.

Žan pa se veliko raje igra z avtomobili.

Živali - prav vsaka ima svoje mesto.

Lesena železnica - ni tako zelo aktualna kot živali. Pa se vseeno oba zelo zamotita z njo, ko jo enkrat sestavimo.

Dirkalna steza - oba sta navdušena nad njo. Se opravičujem za slabšo sliko. 

Plastelin.

Natikanka, ki jo je sicer dobil Žan za rojstni dan. Ampak je tudi Žigu zelo všeč. Pa tudi za njega ni najlažja. Pri delu je zelo zbran in grozno razmišlja, kako bo postavil, da bo pravilni barvni vrstni red.

Zibajoči delfin. Prvič, ko smo se igrali z njim, je Žiga dobil moje navodilo: "Najprej vrzi kocko." Naprej mu nisem uspela razložiti, ker je kocka poletela čez celo dnevno sobo in smo jo morali najti. Takrat sem se zavedla, da moram ZELO paziti, kako izbiram besede. Zdaj kocko "zakotalimo" in če kdo Žigu reče, da naj jo vrže, ga takoj popravi, da se kocka zakotali. :)

Žiga se sicer s tem delfinom še ne igra čisto tako kot pravijo pravila. Zelo pa trenira svojo fino motoriko. Danes mu je skoraj uspelo zložiti vse valje delfinu v naročje (trije so mu ostali).

Fotografij je zmanjkalo. Se pa fanta zelo rada še igrata:

- z avtomobili

- z žogami 

- z malimi igračkami iz kinder jajčk. 

poletje

je tu :)

Veliko smo zunaj. Res veeeelliiiko.

 Gozd ni primeren samo za opazovanje živali in rastlin. Včasih se tam znajde tudi ogromen tovornjak (mogoče se temu stroju kako drugače reče - ne vem)  in tam nalaga velike hlode na svojo prikolico, kot bi mi pobirali zobotrebce.

 Je bilo tako zanimivo, da je bilo kar težko iti domov. :)


Smo pa med drugim začeli tudi z uvajanjem v vrtec. Moram reči, da nam gre zelo dobro. Danes je minil tretji dan uvajanja in prvi dan, ko je bil Žan brez mami celo dopoldne v vrtcu. Zaenkrat smo prišli skozi brez joka. Le tako naprej!

vstavljanje 4. in uživanje prvih poletnih dni

Tokrat čisto spontano.

Ostale sladoledne palčke, ki so čakale na mizi, da jih nekdo odnese v smeti in plastenka z malo vode.

Takole fino pa uživamo prve poletne dni. :)

Žan je odkril nov način hoje po štirih, ki pa nam je prinesel prvo buško sredi čela (vidno na prvih dveh fotografijah).

vstavljanje 3.

Žan to res rad počne, zato ima trenutno na razpolago toliko različnih vrst vstavljanja.


Bunkice za božično okraševanje in posodica od cedevite.

Pri tem materialu je potrebno nekaj več koncentracije. Žanu je še malo zmanjka. Uživa pa, ko lahko bunkice strese iz posodice. :)

vstavljanje 2.

pokrovčki od mleka iz tetrapaka in posoda adaptiranega mleka

vstavljanje 1.

slamice v plastenko

Urjenje koncentracije.

Žanova enka

Danes praznuje svoj prvi rojstni dan naš mali škratek.

Njegova porodna zgodba je nekoliko drugačna od Žigove. Žan je prišel zelo na hitro.
Ne bom opisovala cele dogodivščine, je bilo in je še kar pestro (še nisem pripravljena - mogoče kdaj drugič).

V porodnišnico sem prišla v nedeljo zvečer ob 21h. Najprej so sledili pregledi, kjer so ugotovili, da sem pripravljena, da ostanem pri njih. Ampak je bila pot do porodne sobe še kar dolga. Med urejanjem papirjev, sem predihala še veliiiiiko popadkov. Ko sem končno prišla v porodno sobo in se ulegla na posteljo sem najprej pogledala na uro - 22.55. Kam sta šli ti dve uri? Še enkrat me je pregledal zdravnik in ugotovil, da se je že začelo zares. Sestre so začele pripravljati masko in drugo potrebno pomoč pri bolečinah. Pa jim ni uspelo. Trije reeeees močni popadki in ob 22.59 je prijokal naš Žan. Najlepši jok na svetu. :)

Leto kasneje pa je že pravi mali navihani fantiček.

Vse najboljše, dragi Žan!

šopek

Rada imam rože. In všeč mi je, kadar kakšen šopek krasi naše stanovanje.
Danes ga je pripravil Žiga. :)