Njegova porodna zgodba je nekoliko drugačna od Žigove. Žan je prišel zelo na hitro.
Ne bom opisovala cele dogodivščine, je bilo in je še kar pestro (še nisem pripravljena - mogoče kdaj drugič).
V porodnišnico sem prišla v nedeljo zvečer ob 21h. Najprej so sledili pregledi, kjer so ugotovili, da sem pripravljena, da ostanem pri njih. Ampak je bila pot do porodne sobe še kar dolga. Med urejanjem papirjev, sem predihala še veliiiiiko popadkov. Ko sem končno prišla v porodno sobo in se ulegla na posteljo sem najprej pogledala na uro - 22.55. Kam sta šli ti dve uri? Še enkrat me je pregledal zdravnik in ugotovil, da se je že začelo zares. Sestre so začele pripravljati masko in drugo potrebno pomoč pri bolečinah. Pa jim ni uspelo. Trije reeeees močni popadki in ob 22.59 je prijokal naš Žan. Najlepši jok na svetu. :)
Leto kasneje pa je že pravi mali navihani fantiček.
Vse najboljše, dragi Žan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar