rojstni dan

Kar ne morem verjeti, da je minilo že dve leti od mojega prvega veliiiikega trebuha. Še včeraj sem ležala v porodnišnici in čakala na popadke. Začelo se je (po mnenju medicinske sestre, ki se je očitno bala da bo treba vstajati sredi noči in me je kar poslala v porodno sobo) ob 23h, sledile so vse potrebne kolobocije in ob 7h naju je končno razveselil Veliki Ž.

In zdaj smo tukaj. Dnevi so veliko bolj pestri kot prej in v tem času smo že marsikaj doživeli in se marsičesa naučili.
Prvo praznovanje smo imeli že nekaj časa nazaj (zaradi usklajevanja vseh urnikov).
Danes pa smo imeli poseben dan samo mi štirje.  :)

Dragi moj sinko, bodi še naprej tako razigran in vesel. Upam, da se bosta z Malim Ž-jem še dolgo tako dobro razumela in se bosta imela nadvse rada. Trma pa naj čimprej pobegne stran! ;)