odgovornosti otroka v domačem okolju

Zadnje čase moja sinova postajata bolj podobna "normalnim" otrokom (oz. vsaj večini), tako da se zjutraj zbujamo že kmalu po 6h. :( Posledično sem čisto sesuta in zvečer prav nobene energije nimam več.

Sem pa še dolžna nadaljevanje članka, ki sta ga napisali Marjory Barksdale in Susan Tracy. Če bi čakala, da moja fanta zrasteta in bi z njima delila članek naprej, marsikomu ne bi prav nič več pomagal.



Dandanes, ko se družba naglo spreminja, se pred otroke postavlja izziv, da postanejo "sodelavci" svojih staršev. To se lahko zgodi na več načinov: ko otroci in starši drug drugega spoštujejo, ko si izmenjajo mnenja in se o njih pogovarjajo, ko skupaj sprejemajo odločitve, ko skupaj določajo cilje, standarde in meje, in ko starši otrokom nudijo določene pravice in določene privilegije.

Otrok začenja razumeti koliko dobrega prinese red, ki je rezultat sodelovanja med njim in okolico. Takrat samega sebe vidi kot osebo, ki je sposobna prispevati v družbi. Najlaže in največ se na tem področju otroci naučijo med razvojem. To pomeni, da morajo postati koristni in "nepogrešljivi" že zelo zgodaj, saj le tako lahko pričakujemo, da se bodo razvili v samozavestne in neodvisne osebnosti.

Odraslim osebne izkušnje pomagajo izgraditi načine, na katere bo otrok lahko prispeval k skupnosti. Včasih pa so tisti starši, ki se zavedajo, da otrok potrebuje občutek odgovornosti, prestrašeni, saj ne vedo kaj točno narediti ali kaj pričakovati. Seznam, ki sledi, bo pomagal prav tem staršem.

Seznam dejavnosti gradimo postopoma. Ko otrok napreduje, lahko obdrži svoje prejšnje zadolžitve, dobi pa tudi nove. Včasih otrokom zadolžitev, ki jo obvladajo, ne predstavlja več izziv in jim je zato dolgočasna. Otrok postane osebno odgovoren za zadolžitve kot so postiljanje svoje postelje, pranje svojega perila in pospravljanje svoje sobe. To pomeni, da starši tega ne počnejo namesto njega. Družinski člani si lahko razdelijo zadolžitve in dnevna opravila, ki so v korist celotne družine. Ta dnevna opravila lahko tudi krožijo, otroku pa lahko ponudimo izbiro opravil.

Seznam je le predlog aktivnoti oziroma le osnutek za posmeznega starša, ki svojega otroka ustvarjalno opazuje.

Ob delitvi zadolžitev, upoštevajte naslednja načela: 

1. Otroci imajo pravice in dolžnosti. Če odrasli otroku nepremišljeno ali pa sporazumno odvzame te pravice, se bo otrok čutil podrejenega ali celo maščevalnega in se bo zato upiral kakršnemukoli sodelovanju.
2. Z otrokom se moramo posvetovati o delih, ki jih je potrebno postoriti. Po tem, ko so nam pomagali ugotoviti, kaj je treba postoriti, pomagajo postaviti kriterije za opravljenio delo, vključimo pa  jih tudi v evalvacijo opravljenega dela.
3. Otrokom omogočite izbiro med deli, ki jih radi opravljajo. NE DELATI je NESPREJEMLJIVO.
4. Dopustite, da otrok začuti posledice, ki sledijo avtomatsko, če dela ne opravijo. Pred zadolžitvijo ne diskutirajte o tem, kaj se bo zgodilo, če dela ne bodo opravili.
5. Določite primerne časovne omejitve za dokončanje naloge. Če vam pri določitvi teh meja pomaga otrok, bo nalogo verjetno opravil z več volje. Vprašamo: "Koliko časa potrebuješ za to delo?" V pomoč vam je lahko odštevalnik časa. Nekatere odštevalnike časa lahko pripnete na pas otrokovih hlač.
6. Otroku nudite raznolike zadolžitve. Otroci se začnejo hitro dolgočasiti, če morajo ves čas opravljati enaka dela. Radi imajo nove izzive.
7. Otroci se radi lotevajo težjih zadolžitev. Radi imajo težje naloge, ko postajajo večji, močnejši in starejši.
8. Uporabite zdravo pamet, ko določite število nalog za otroka. Lahko se zgodi, da se bo uprl, če se bo počutil izkoriščanega.
9. Zapomnite si, da ste vi vzor "reda". Ne pričakujte urejenosti in čistoče od otrok, če teh načel ne upoštevate sami.
10. Razmislite o svojih kriterijih. Mogoče ste perfekcionist in se počutite nelagodno že, ko zavlada manjši nered. Mogoče vas je strah, kaj si bodo drugi mislili. Naučite se sprejemati vaš dom kot prostor za aktivnosti, ki jih lahko opravljajo vaši družinski člani in ne kot zrcalo vaše osebne vrednosti.
11. In še zadnje, morda najtežje navodilo: Nikoli ne naredite namesto otroka tistega, kar zmore sam.

HIŠNA OPRAVILA ZA OTROKA V STAROSTI MED 18 MESECI IN 2,5 LETI.

HIŠNA OPRAVILA ZA OTROKA V STAROSTI 2,5 LETI

1. Pobere igrače in jih pospravi na svoje mesto (odrasli priskrbi nizke police in posodo za vsako igračo)
2. Pospravi knjige in revije na knjižno omaro.
3. Pomete tla ali pločnik z malo metlo in s pomočjo odraslega uporabi smetišnico.
4. Položi prtičke, krožnike in pribor na mizo (v začetku še ne popolnoma pravilno).
5. Pospravi, kar mu je pado na tla/mizo med jedjo. Pobriše, kar se je polilo.
6. Izbere si malico ali zajtrk med dvema ali tremi možnostmi.
7. Pospravi posodo z mize, pobriše ostanke na mizi, naloži posodo v pomivalni stroj, pomaga pri pomivanju posode.
8. Samostojno uporablja stranišče, si umije roke, ščetka zobe in počeše.
9. Obleče se sam, pomoč potrebuje pri zapenjanju majhnih gumbov ali pri zavezovanju vezalk.
10. Pospravi nakupljena živila v omare, prav tako pospravi posodo v omare.
11. Vključen je v dnevno pripravo hrane.
12. Upošteva že osnovna načela bontona, kot na primer uporablja besede "Prosim", "Hvala" in "Oprostite".

HIŠNA OPRAVILA ZA OTROKA V STAROSTI OD 3 DO 4 LET.

1. Pripravi mizo.
2. Pospravi nakupljena živila.
3. Pomaga pri sestavljanju seznama za nakup živil pri samem nakupovanju.
4. Sčisti čevlje in za sabo pospravi.
5. Nahrani domače živali po urniku.
6. Pomaga pri delu na dvorišču in vrtu.
7. Pomete, pomije tla in posesa.
8. Postelje svojo posteljo (naj bo vaša posteljnina preprosta)
9. Pomaga zložiti posodo v pomivalni stroj in pomaga pomivati posodo.
10. Pobriše prah.
11. Pripravi hrano in se nauči preprostih receptov.
12. Deli igrače z vrstniki.
13. Staršem pove kam gre, preden se gre igrat.
14. Zlošči srebrnino.
15. Opere in zlošči avto.
16. Ošili svinčnike.
17. Otrok občuti zadovoljstvo po zaključku hišnega opravila na tem seznamu.

HIŠNA OPRAVILA ZA OTROKA V STAROSTI OD 5 DO 6 LET

1. Pomaga pri načrtovanju obrokov in nakupovanju živil.
2. Pomaga pripraviti kosilo.
3. Pripravi mizo.
4. Olupi korenček in krompir.
5. S pomočjo odraslih sedaj lahko že kuha in peče hrano, saj mu bolj zapletena priprava hrane predstavlja izziv.
6. Postelje svojo posteljo in pospravi sobo.
7. Izbere oblačila za naslednji dan in si jih zvečer pripravi. Obleče se sam.
8. Zaveže vezalke na čevljih.
9. Poskrbi za osebno higieno. 
10. Zloži obleke in jih pospravi.
11. Se zna primerno oglasiti na telefon.
12. Dela na vrtu in na dvorišču.
13. Hrani domače živali in počisti okolje, v katerem živali bivajo.
14. Pomaga pri skrbi za mlajše sorojence.
15. Otrok lahko ponudi pomoč, kadar je celotna družina zelo zaposlena: "Kako lahko pomagam?"

HIŠNA OPRAVILA ZA OTROKA V STAROSTI OD 6 DO 12 LET

1. Vse zgoraj navedeno, le da ponudimo večje izzive.
2. Samostojno pripravi enostaven obrok.
3. Poskrbi za svoje stvari.
4. Pospravi in sistematizira svoje stvari.
5. Služi denar z enostavnimi deli, ali pa lahko prejema žepnino.
6. Začne upravljati z denarjem: varčuje, daje, zapravi.
7. Vse več je pozoren do drugih, spoštuje načela bontona.

HIŠNA OPRAVILA ZA NAJSTNIKE

1. Služi denar z delom pri sosedih ali tako, da pazi na otroke.
2. Ustvari, načrtuje in sledi svojemu proračunu, denar tudi daje.
3. Sodeluje pri načrtovanju družinskega proračuna.
4. Pomaga pri popravilih in vzdrževanih delih doma.
5. Dela na dvorišču in kosi travo.
6. Vzdržuje spoštljive družinske odnose.
7. Nase prevzema vse več odgovornosti za svoje življenje in za svoje določitve, gradi na samostojnosti obenem pa skrbi za svojo varnost in dobro komunikacijo s starši.

Susan A. Tracy, M.Ed.,Director, Learning Together Parent Education Center

www.learningtogethereducation.org

druge povezave: www.michaelolaf.com, www.forsmallhands.com