Tako je na primer pri sestavljankah. Zelo rad jih sestavlja. In jih imamo kar veliko. Kar preveč, da bi imel vse naenkrat na polici. Na polico sem mu dal dve ali tri sestavljanke - tiste, ki jih zna že sam sestaviti. Pa je takoj opazil, da jih nekaj manjka in sem jih morala dati nazaj.
Takrat se je odločil, da bi sestavljal pikapolonico. To je moja stara sestavljanka, ki je definitivno še pretežka za njega. Saj si še ne zna predstavljati sestavljene slike. Njemu pa to ni ovira. Pač prosi za pomoč.
Na začetku je bila ta pomoč kar konkretna. Jaz sem sestavljala, on pa je gledal. Kasneje sem mu vsak košček nastavila točno nad mesto, kamor spada in on je dokončal. Zdaj smo pa že tako daleč, da mu samo pokažem mesto, kamor naj bi košček šel in ga sam pravilno postavi.
Takole pa si razporedi vse sestavljanke, preden začne sestavljati. Nikakor noče tako, da bi vzel samo eno sestavljanko,jo sestavil, pospravil in vzel drugo. Nujno morajo biti vse naenkrat na tleh.
"Sestavil sem sonček." :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar