Nekako so se mi zdele najboljše terme Čatež. So zelo reklamirane kot super destinacija za družine z otroki. Pogledala sem še par fotografij in se zelo navdušila.
Jaz nisem bila še nikoli v teh toplicah, zato sem kar verjela stricu internetu.
Pa smo se odpeljali novim dogodivščinam naproti.
Po začetnem navdušenju nas je pri blagajni čakalo prvo neprijetno presenečenje - obvestilo, da so vsi ležalniki zasedeni. Blagajničarko smo vprašali, kaj to pomeni. Če se bomo sploh lahko kam dali. Nekam je treba odložiti stvari. Zagotavljala nam je, da so notri neke stopnice, kamor si ljudje postavijo brisače. Ko smo hoteli malo bolj natančen opis teh stopnic (z dvema majhnima otrokoma nekako ni vseeno kje si), nas je samo čudno pogledala in rekla: "Kaj niste bili še nikoli pri nas?" Pa kaj če nismo?! Zato ne smemo notri in ne smemo nič vprašati? Me je kar malo spravila v slabo voljo.
Druga meni neprijetna stvar nas je čakala v garderobi. Stari del je bil čisto zaseden, zato smo zavili v novi del garderob. Hja... očitno so imeli samo željo čim več ljudi spraviti na bazen. V novem delu so samo nabasane omarice in nekaj prostorov, kjer se odrasli lahko preoblečemo. Z večjim otrokom, takim ki že dobro hodi, še nekako gre. Žana smo pa preoblekli kar na tisti grozno ozki klopi.
Lahko bi dali zraven teh omaric vsaj kakšen stol, če že ne klopi. Tako je Žiga čakal kar na tleh. Žana pa je bilo treba držati v naročju. Če bi imeli s sabo voziček bi bilo verjetno lažje. Samo ga nismo vzeli, ker ga na bazenu ne potrebujemo. Drugače nisem človek, ki bi kompliciral, take stvari pa me močno zmotijo.
Potem smo šli na bazen in na srečo so se neprijetna presenečenja končala. Kljub obvestilu pri blagajni, smo našli dva prazna ležalnika. Še dobro, ker tiste stopnice so čisto neprimerne za majhne otroke.
Potem pa večino časa preživeli v bazenih. Največ v malem bazenu, kjer je Žan zelo užival. Žiga malo manj. V malem bazenu je gusarska ladja, ki ima topove, iz katerih škropi voda. Žan jih je navdušeno lovil, Žiga se jih je pa kar bal. Zato se ni mogel ravno sprostiti. Tisti topovi se dajo premikati in tuji otroci so prav uživali in brez manir škropili druge otroke.
Žiga je bolj užival na toboganih. Ga skoraj nismo dobili ven iz bazena.
Je prav fino opazovati otroke, ki uživajo. Tako tiste prve nevšečnosti kar malo pozabiš.
Privoščili smo si tudi kosilo v samopostrežni restavraciji in si nabrali moči za nadaljnje plavanje.
Bazeni so luštni. Kljub temu, da je bilo veliko ljudi, v bazenih ni bila taka gneča, da bi se med plavanjem zaletavali.
Sigurno se bomo še vrnili, ampak ko bo lepo vreme, da bomo lahko zunaj.
Notri so mi veliko bolj všeč (čeprav manjše) terme Zreče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar